Na podlagi 4., 8., 9. in 17. člena Zakona o društvih (ur. l. RS, št. 60/95 in št. 89/99) je ustanovni občni zbor dne 22.11.2000 sprejel sklep o ustanovitvi društva EIP Slovenija - Šola za mir in sprejel naslednji

S t a t u t

Društva EIP Slovenije - Šola za mir

PREAMBULA

UNIVERZALNI PRINCIPI DRŽAVLJANSKE VZGOJE

• Šola obstaja zato, da služi človeštvu.
• Šola promovira vzajemno razumevanje vseh ljudi sveta.
• Šola uči ljudi spoštovati življenje in vsa človeška bitija.
• Šola uči ljudi strpnosti in sprejemanja odnosov in obnašanj, ki so drugačni od naših lastnih.
• Šola razvija v ljudeh občutek vzajemne odgovornosti - večja materialna odgovornost človeka prinaša tudi večjo odgovornost do drugih in planeta.
• Šola uči ljudi, kako premagati egoizem. Pomaga jim razumeti, da človeštvo lahko napreduje le z naporom vsakega posameznika in aktivnim sodelovanjem vseh.
  

SPLOŠNE DOLOčBE

1. člen
Društvo EIP Slovenija - Šola za mir (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno, samostojno, humanitarno, nepridobitno, nevladno in nestrankarsko združenje fizičnih oseb, ki podpišejo pristopno izjavo in soglašajo z namenom delovanja društva in univerzalnimi principi državljanske vzgoje naštetimi v Preambuli statuta društva.
Kratica EIP izvira iz francoščine in pomeni L'Ecole instrument de paix, v slovenščini torej Šola instrument miru. To je ime mednarodne nevladne organizacije Association mondiale pour l'ecole instrument de paix (EIP), v kateri so že pred ustanovitvijo društva aktivno sodelovali prvi člani društva.

2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

3. člen
Sedež društva je v Limbušu, Robičeva ulica št. 009.
Sedež se lahko prenese drugam s sklepom občnega zbora društva. o tem pisno obvesti Upravno enoto Maribor predsednik - zastopnik društva.

4. člen
Društvo ima svoj znak in štampiljko. Štampiljka je pravokotne oblike. Na njem je znak društva kratica EIP v obliki zemljevida sveta in svinčnika na sredini in napis Društvo EIP Slovenija - Šola za mir in v francoščini L'Ecole instrument de paix..

5. člen
Društvo lahko sodeluje s sorodnimi društvi in zvezami društev po Republiki Sloveniji in lahko sodeluje s sorodnimi mednarodnimi društvi in zvezami mednarodnih društev v tujini, ki imajo podobne namene, naloge in cilje.
Lahko se včlani po pogodbi v skladu z 11. členom Zakona o društvih v zvezo društev v Republiki Sloveniji in se lahko včlani v mednarodno zvezo društev v tujini.

6. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.
Svoje člane društvo obvešča:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;
- preko društvenega glasila;
- preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

NAMEN, NALOGE, CILJI IN OSNOVNA DEJAVNOST DRUŠTVA

7. člen
Namen ustanovitve društva je promocija učenja človekovih pravic in vzgoje za mir ter univerzalnih principov državljanske vzgoje kot so navedeni v Preambuli.

8. člen
Cilji društva so:
- aktivno osveščanje širše javnosti o vlogi šole, ki jo le-ta ima v službi človeštva skozi razvijanje odnosov, ki izhajajo iz osebnostne rasti posameznika in sprejemanja drugih;
- spodbujanje sodelovanja in miroljubnega sožitja med posamezniki, skupinami in deželami:
- zagotavljanje dostopnosti znanj učenja človekovih pravic in vzgoje za mir vsem.

9. člen
Društvo lahko neposredno opravlja naslednje pridobitne dejavnosti, ki morajo biti povezane z nameni in nalogami društva ter se lahko opravljajo v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

Te dejavnosti so:

• organizacija in izvedba izobraževalnih seminarjev, posvetov, šol in konferenc za člane društva in širšo javnost;
• društveno-založniška dejavnost;
• organizacija društvenih prireditev;
• prodaja društvenih reklamnih artiklov (majic, kap, bedžev, voščilnic);
• prevoz članov društva na izobraževalne seminarje, posvete, šole ali konference.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog društva, v skladu s temeljnim aktom.

10. člen
Namen društva je združevati posameznike, ki delujejo na področju učenja človekovih pravic in vzgoje za mir.

11. člen
Društvo deluje na območju Republike Slovenije.
Društvo sodeluje z drugimi društvi in vladnimi, nevladnimi in medvladnimi organizacijami v tujini, ki izvajajo podoben program, še posebej z Association mondiale pour l'ecole instrument de paix s sedežem v Ženevi, Švica, kateremu predlaga letna poročila o svojih dejavnostih, letna finančna poročila in delegata v Članskem odboru.

DELOVANJE

12. člen
Društvo bo v skladu s svojim statutom:

• izvajalo akcije za osveščanje javnosti o vlogi šole v službi človeštva ter pomenu učenja človekovih pravic in vzgoje za mir;
• izdajalo bilten, letake, knjige in druge publikacije s področja učenja človekovih pravic in vzgoje za mir;
• v skladu z zakonom izvajalo prodajo društvenega promocijskega in drugega gradiva v zvezi z delovanjem društva ter učenjem človekovih pravic in vzgoje za mir;
• v skladu z zakonom in mandatom izvajalo izobraževalno društveno dejavnost.

Vse navedene dejavnosti društvo izvaja v skladu s svojimi finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi.

ČLANSTVO

13. člen
Člani društva so lahko vse polnoletne osebe, ki so pripravljene zastopati programske usmeritve društva in delovati za njihovo uresničenje, podajo pisno pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva ter plačati članarino.
Članstvo v društvu je prostovoljno, kar pomeni, da je tudi delo v društvu prostovoljno. Člani društva niso upravičeni do plačila za svoje prostovoljne dejavnosti v okviru humanitarnih dejavnosti društva. Člani lahko prejmejo nadomestilo za prevozne stroške, ki so nujni za organiziranje osnovne dejavnosti društva, skladno s sklepom upravnega odbora društva.
Član društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuj državljan.
Društvo nima mladoletnega članstva, niti simpatizerjev.
Društvo ima redne in častne člane. Redni so vsi člani, ki aktivno sodelujejo pri uresničevanju programov društva.
Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo.
Naziv častnega člana društva podeli društvo lahko tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju razvoja in učenja človekovih pravic ter vzgoje za mir med državljani Republike Slovenije.
Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana ni član društva, nima pravice odločanja.

Pravice in dolžnosti častnih članov so:

• varujejo ugled društva;
• ne volijo in niso voljeni v organe društva;
• ne plačujejo članarine.

14. člen
Pravice članov so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva;
• da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva;
• da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu;
• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
• da so seznanjeni s programom in poslovanjem drušva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.

15. člen
Dolžnosti članov so:

• da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva;
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
• da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi občni zbor društva;
• da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog;
• da enkrat letno pripravijo poročilo o svoji dejavnosti in realiziranih projektih;
• da prenašajo svoje izkušnje in znanje na druge člane društva;
• da varujejo ugled društva.

16. člen
Članstvo v društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom;
• s črtanjem;
• z izključitvijo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.
Član je izključen, če deluje v nasprotju s programskimi usmeritvami in cilji ter nalogami društva. Sklep sprejme disciplinska komisija, pri čemer je možna pritožba na občni zbor.
Član se črta iz evidenče v primeru smrti ali če iz neupravičenih razlogov ne plačuje članarine.

NAČIN UPRAVLJANJA DRUŠTVA

17. člen
Organi društva so:

• občni zbor;
• upravni odbor;
• nadzorni odbor;
• disciplinska komisija.

Vodilni delavci društva so:

• predsednik - zastopnik društva;
• tajnik;
• blagajnik.

18. člen
Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.
Občni zbor je lahko reden in izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno. Izredni občni zbor pa se sklice po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izrednega občnega zbora ne sklice v predpisanem roku, ga sklice predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim materialom. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

19. člen
O sklicu občnega zbora in s predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sklicem.
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov.

Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 11 članov.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.

20. člen
Naloge občnega zbora:

• sklepa o dnevnem redu;
• sprejema, spreminja statut in druge akte društva;
• sprejema program dela društva;
• sprejema finančni načrt in zaključni račun;
• voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
• odloča o višini članarine;
• odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in disčiplinske komisije;
• dokončno odloča o pritožbi ter izključitvi člana iz društva;
• odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi zrduženji, društvi in organizacijami;
• odloča o spojitvi z drugimi društvi in o pripojitvi h drugem društvu;
• odloča o učlanitvi v zvezo društev po pogodbi v skladu z 11. členom Zakona o društvih;
• odloča o spremembi sedeža društva;
• sklepa o prenehanju društva;
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva.

Posamezni predlogi za razpravo morajo biti občnemu zboru v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem občnega zbora.
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

21. člen
Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Upravni odbor šteje 5 članov. Sestavljajo ga predsednik, tajnik in blagajnik ter 2 člana, izvoljena na občnem zboru.
Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat na leto.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

22. člen
Naloge upravnega odbora:

• sklicuje občni zbor;
• skrbi za izvrševanje programa dela društva;
• pripravlja predloge aktov društva;
• pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa;
• skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
• upravlja s premoženjem društva;
• ustanavlja in ukinja občasne komisije društva ad hoc;
• uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži občni zbor.

23. člen
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni tajnik društva.
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.
Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje občasne komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu občasnih komisij zunanje sodelavce, po pogodbi v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.

24. člen
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
Nadzorni odbor je sestavljen iz 3 članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.
Mandatna doba članov nadzornega sveta traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

25. člen
Člane disciplinske komisije voli občni zbor za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Sestavljajo ga 3 člani. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.
Disciplinska komisija obravnava kršitve članov in vodi postopek po načelih skrajšanega kazenskega postopka in izreka disciplinske ukrepe.

26. člen
Kršitve članov, ki jih obravnava disciplinska komisija, so naslednje:

• kršitve določb statuta;
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

27. člen
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče disciplinska komisija so:

• opomin;
• javni opomin;
• izključitev.

Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija, ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ.

28. člen
Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v Sloveniji in v tujini.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli občni zbor za mandatno dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
Predsednik je zastopnik društva.
V odsotnosti predsednika ga z njegovim pooblastilom nadomešča tajnik, torej se nanj prenesejo vse pravice, ki jih ima predsednik.

29. člen
Tajnik društva opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik in nadomešča predsednika v času odsotnosti.
V primeru, da nastopijo razlogi, da predsednik ali podpredsednik ne moreta opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika po pooblastilu blagajnik društva.

30. člen
Tajnika društva društva imenuje občni zbor društva na predlog predsednika društva.
Tajnik opravlja zlasti naslednje naloge:

• operativno vodi delo društva;
• skrbi za zakonito delovanje društva;
• skrbi za uresničevanje sklepov občnega zbora in upravnega odbora;
• pripravlja strokovna gradiva za seje organov društva;
• izvaja strokovne, administrativno tehnične in druge naloge za društvo;
• vodi evidenco članstva in kroniko delovanja društva;
• opravlja druge naloge za potrebe društva.

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

31. člen
Viri dohodkov:

• članarina;
• darila;
• dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic;
• prispevki sponzorjev in donatorjev;
• javna sredstva;
• drugi viri.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja med člane je nična.

32. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnim načrtom, ki ju sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

33. člen
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi o računovodstvu.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva in predpisi o računovodstvu.

34. člen
Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarja tekočega leta skladno s predpisi o računovodstvu.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje osnovne dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
Društvo kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino s katero razpolaga.

35. člen
Društvo lahko ima po pogodbi tudi sponzorje, donatorje in mecene.
Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu finančno, materialno, moralno ali kako drugače pomagajo.
Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na občnem zboru, nimajo pa pravice odločanja.

36. člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
Društvo posluje preko svojega žiro računa.

37. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo in zemljiško knjigo na sodišču.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.
Društvo kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino s katero razpolaga.

PRENEHANJE DRUŠTVA

38. člen
Društvo lahko preneha:

• po volji članov;
• s spojitvijo z drugim društvom;
• s pripojitvijo h drugemu društvu;
• po samem zakonu.

39. člen
Po volji članov preneha delovanje društva na osnovi sklepa o prenehanju, ki ga sprejme občni zbor društva.
Sredstva, ki ostanejo po poravnavi vseh obveznosti društva, se prenesejo na društvo določeno v sklepu o prenehanju, ki ga sprejme občni zbor društva.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
O sklepu najvišjega organa društva o prenehanju delovanja društva mora zastopnik društva v 30 dneh pisno obvestiti upravni organ, kjer je društvo registrirano.
Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.

40. člen
Upravi organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo upravni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo upravni organ izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
Če upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi društvo imelo premoženje, morajo v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu priložiti dokazilo, da so predlagali uvedbo postopka o poplačilu terjatev, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa postopka ne predlagajo upniki, ga predlaga sodišču pristojni organ.
Če društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in 28.a člena ter po 29. in 31. členu Zakona o društvih odloči o prenosu premoženja društva pristojno sodišče, skladno spredpisi o likvidaciji.
V primeru, da upniki obvestijo upravni organ o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upnikom pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlagajo uvedbo postopka in mu o tem predložijo dokazilo.

41. člen
Sklep o spojitvi z drugimi društvi oziroma pripojitvi k drugemu društvu, sprejme skupščina društva.
Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah.
Društvo, ki je zaradi spojitve ali pripojitve prenehalo, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.

42. člen
Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju in vojni.

KONČNE DOLOČBE

43. člen
Spremembe ali dopolnitve tega statuta lahko predlagaja upravni odbor, sprejemajo pa se na rednem občnem zboru ali na izrednem občnem zboru, če je bil izredni občni zbor sklican s tem namenom. Spremembe ali dopolnitve tega statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov navzočih delegatov. O spremembah ali dopolnitvah bo obveščen Association mondiale pour l'ecole instrument de paix.

44. člen
Ta statut prične veljati, ko ga sprejme ustanovni občni zbor društva, uporablja pa se ga, ko ga potrdi organ, pristojen za registracijo društev - Upravna enota Maribor.

Predsednik:Alenka Elena Begant
Tajnik: Sašo Aleksander Begant